Igor Pleško
Igor Pleško, slovenski slikar in filozof, * 14. julij, 1924, Ljubljana, † 2000. ŽivljenjeIgor Pleško, akademski slikar in filozof, je leta 1951 končal specialno šolo za oljno slikarstvo pri prof. Gabrijelu Stupici in leta 1953 specialno šolo za fresko pri prof. Slavku Pengovu. Leta 1960 je postal magister čiste filozofije na Filozofski fakulteti v Beogradu. Pred vstopom na akademijo je štiri leta obiskoval slikarsko šolo mojstra — impresionista Mateja Sternena. V prostorih II. gimnazije, Gimnazije Ivana Cankarja in Srednje zdravstvene šole in gimnazije Ljubljana (danes Gimnazija Jožeta Plečnika) je poučeval umetnostno zgodovino in filozofijo od koledarskih šestdesetih do upokojitve v devetdesetih letih. Prav tako je na gimnaziji vodil risarski tečaj. Stanoval je na Bregu, ob Ljubljanici v Ljubljani. V času svojega življenja je bil bolj znan kot slikar in manj kot filozof. DeloSodeloval je pri oblikovanju učnih načrtov, predvsem učnega načrta za filozofijo v gimnazijskih programih. Poleg tega je izbiral in podajal razlage slikovnim prilogam v številnih berilih, predvsem za osnovne šole, ki so izšli med letoma 1961-1986. SlikarstvoIgor Pleško je v svojem slikarstvu prešel več obdobij. Značilnosti teh obdobij zapazimo v razstavah v Ljubljani, Kranju in Mariboru. Motivno se je vezal na krajino in figuraliko, tehnično pa na olje, tempero, gvaš, grafiko, fresko in risbo. V svoji drugi fazi je obravnaval doživetja iz vojaškega življenja. Prek obdobja upodabljanja tradicionalnih morskih motivov je v svoji tretji fazi na makedonskih motivih uveljavil hotenje graditi na elementarnosti oblike, ki naj bi ohranjala vez z realnostjo, a naj bo kljub temu dovolj izrazna. V četrti in zadnji fazi njegove razvojne poti je razstavil Svet ob morju. Na razstavi so prikazani motivi morske favne, kot so: ribe, rakovice, raki, jastogi in posebnosti spoznavne samo človeku, močno vezanem na morje. Element ob morju mu je nadomestil prvinski doživljaj in možnosti makedonskega okolja. Prve razstave slikarja predstavljajo kot očesno razmišljajočega, ki išče težišče v predmetu in njegovem pomenu za svet. Na razstavi leta 1970, v četrti fazi njegovega razvoja, se zgodi premik, ki ni samo snoven, temveč predvsem v barvitosti in v pojmovanju predmeta. Če je prej z risbo zasledoval plastične elementarne oblike in je bila barva le spremljevalec oblike, so sedaj privrele na dan intenzivne, žive in čiste barve, ki izražajo vitalnost. Pleškov opus, ki ga je predstavil na tej razstavi, povezuje dosedanjo racionalnost s poudarjeno emocionalnostjo. Čustvena plat Pleškovega slikarstva se ujema z jasno barvitostjo, podobno fovističnim pristopom, risbo pa podreja svojemu slikarstvu in jo postavlja v drug plan. Tema, ki jo obravnava, ga osvobaja znotraj njegove dejavnosti, ki ga zgrabi do tolikšne mere, da ob pogledu na njegova dela občutimo določeno afiniteto in s slikarjem emocionalno podoživljamo. Šele tako iskanje ustrezne izrazitosti ob doživljanju mu je omogočilo dostop do žive barvitosti. Razstave
Pisna dela
Viri
|
||||||||||||||||
.svg){kind=small}
.svg){kind=small}
