Napisal je prvo zgodovinsko knjigo v slovenščini. To je bila tudi druga knjiga, napisana v kajkavskem narečju, poleg tega je bil eden od utemeljiteljev kajkavske književnosti.[5]
Življenje
Vramec se je rodil v okolici Ormoža in umrl v Varaždinu. Teologijo je študiral na Dunaju in kasneje še v Rimu. Leta 1567 se je preselil v Zagreb, kjer je postal kanonik. Leta 1571 je postal arhidiakon v Becsehelyju. Leta 1573 se je preselil v Varaždin, kjer je prav tako opravljal poklic arhidiakona. Prihod Antona Vramca v Varaždin je zaznamoval nastanek varaždinskega literarnega kroga, kateremu je Vramec sam pripadal.[6]
Od leta 1578 do 1580 je bil duhovnik v Brežicah, od leta 1580 do 1582 pa arhidiakonakon v Dubicah.[7] Leta 1582 so mu bile odvzete vse dolžnosti duhovnika.[8] Kljub njegovemu naprednemu razmišljanju se nikdar ni povezoval s protestantskimi gibanji.[5]
Delo
Prvo Vramčevo delo je bila svetovna kronika z naslovom Kronika vezda znovich zpravliena Kratka Szlouenzkim iezikom, ki je izšla v Ljubljani (Laibach) leta 1578.[9] To je bilo prvo poljudno zgodovinsko delo, napisano v slovenščini v habsburških deželah.[10] Leta 1586 je Vramec v Varaždinu izdal knjigo pridig in komentarjev z naslovom Postilla po nedelne i po godovne dni na vse leto vezda znovič spravljena po Antonu Vramcu Svetoga pisma doktoru i cirkve varaždinske plebanušu. Obe knjigi je natisnil Janž Mandelc.[5] Da bi zatrl liturgične knjige, ki jih je izdala protestantska reformacija, je Vramec v svojih delih namerno uporabljal preprost jezik, ki ga je govorilo prebivalstvo Slavonije. [11] Možno je, da je bila Vramčeva Postilla objavljena leta 1586 v Varaždinu po naročilu Juraja Draškovića, škofa rimskokatoliške nadškofije v Zagrebu, ki je odredil objavo novih knjig, s katerimi bi oporekal spisom Mihajla Bučića.[12]
1544. Grad Velika zauiet be od Turkou, izdan od nekih kmeticheu.
1545. Turczi robili zu na ſlouenieh, terze zouo Petrouzki ali Kraleuzki Turczi. Miklouuſa Zrinſzkoga Bana Szlouenſzkoga, pod Konſzkim Turczi razbiſse i porobiſse dozta. Opet na Kraincze, pole latnechko, oberh Koztanieuicze poleg vode Kerke, Turczi porobiſe i odpelaſse dozta liudi. Grad Moiſzlauinu ieſzu ouoleto Turzy vzeli.
1556. Zygetgrad obſzedoſse veliku mochiu Turczy, terti eruati iako pocheſse. Da dobri Vitez i Kapitan Marko Horuat, ſzile i iakozti Turſzkoi obderſa grada Zigeta. Ferdinand Herczeg Bechky zin Kralia Ferdinanda, z uoizku dole g Bobouiſchu doide i opet odze grada Bobouiſche od Turkou i oſztale okoli gradi.
Koſztaniczu grad Turczi zauieſse, Zdal ie Grada neky Nemecz Loztohar, ky ie bil Kapitan v Gradu, za peneze Turkom, zkoteroga grada vſza Horuaczka zemlia opuſzte i Szlouenſzka.
1566. Soliman Turſzky Czar na Vogreh zuoiſzku i ſzylu veliku i nezgouornu doide, i Grad mochni i terdny Zyget podszede, vkom grade ie bil Goſzp: Miklouus Zrinzky Groff, Kapitan. Czar vze grada i Zrinſzky Miklouus onde v gradu poginu i vmorien be za veru Kerſzanzku u dober iaki i mochna zercza Vitez: Glauu odſzekſy niegoun Turczy, poſztaſe Maximilianu Czeſzaru v Tabor.
1566. Szoliman Czar takaiſe pod Zygetom vmre Mahumetu ſzuoiemu da vruku Duſu. Szultan Szelim po ſzuoiem Oteze Szolimane, Turfzky i Czarigradzky Czar posta, gda bi bil ſztar cheterdeſzet i due lete od Ottomanſzkoga pokolenia.
↑Stolac, Diana (2011). »Kajkavski hrvatski književni jezik« [The Kajkavian Croatian Literary Language]. Povijest hrvatskog jezika. 2 knjiga [History of Croatian. Volume 2.] (abstract in English) (v Croatian). Croatica. str. 187–227.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
↑V. A. Fine, John (2006). »Three Slavonian Writers«. When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans: A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods. University of Michigan Press. str. 240–242. ISBN9780472025602.
.svg){kind=small}
